Hepatitis E


Hepatitis je vnetje jeter, ki ga najpogosteje povzročajo virusi, lahko pa tudi drugi dejavniki, kot so pretirano uživanje alkohola, zdravila, kemikalije, spremenjen imunski sistem. Med virusi so najpogostejši povzročitelji vnetja jeter virusi hepatitisa A, B, C, D in E. Med seboj se razlikujejo po načinu prenosa okužbe in učinkovanju na zdravje.


Hepatitis E je bolezen jeter, ki jo povzroča virus hepatitisa E (HEV). Vsako leto za hepatitisom E zboli približno 20 milijonov ljudi, v letu 2015 je zaradi hepatitisa E umrlo 44 000 ljudi.

 

Prenos virusa hepatitisa E

Virus se prenaša preko fekalno-oralne poti, predvsem preko kontaminirane vode. Hepatitis E najdemo po vsem svetu, vendar je najbolj razširjen v vzhodni in južni Aziji. Cepivo za preprečevanje okužbe z virusom hepatitisa E so razvili in licencirali na Kitajskem, vendar še drugje po svetu ni na voljo. Hepatitis E je majhen virus, z enonivojiranim ribonukleinskim kislinam (RNA). Virus ima vsaj štiri različne vrste genotipov – 1, 2, 3 in 4. Virus se nahaja v blatu okuženih oseb in vstopi v človeško telo skozi črevesje. Prenese se predvsem z onesnaženo pitno vodo. Genotip 1 in 2 so odkrili samo pri ljudeh, virus genotipa 3 in 4 pa najdemo pri živalih (prašiči, divje svinje in jeleni), pri katerih sicer ne povzročata bolezni, vendar pa občasno te živali okužijo ljudi. Običajno okužba spontano izzveni v 2–6 tednih; lahko pa se razvije v resno bolezen – fulminantni hepatitis – ki povzroči akutno odpove jeter in v zadnji fazi smrt. V državah z urejenimi sanitarijami in z čisto in dostopno pitno vodo pride do okužbe redko, pogosto z virusom genotipa 3, če jemo premalo pečeno ali kuhano meso, ki je okuženo. Okužba se lahko prenese še preko transfuzije okužene krvi in preko nosečnice na otroka. Zelo pogosta okužba je preko morskih školjk.

 

Potek okužbe z virusom hepatitisa E

Inkubacijska doba traja približno od 3 do 6 tednov, lahko pa je tudi krajša (do 15 dni) ali daljša (do 64 dni), odvisno od imunskega stanja osebe in kužne doze, ki jo človek prejme. Najpogostejši simptomi so vročina, izguba apetita, slabost in bruhanje, bolečina v trebuhu, srbenje, zlatenica, temen urin, bledo blato in nekoliko povečana jetra. Največjemu tveganju so izpostavljene ženske s hepatitisom E v drugem ali tretjem mesecu nosečnosti, saj lahko virus povzroči akutno odpoved jeter, splav in tudi smrt. Zdravljenje virusnega hepatitisa E je simptomatsko; svetuje se mirovanje, saj bolezen praviloma sama izzveni brez posledic.

 

Zaščita pred okužbo s hepatitisom E

V Sloveniji je okužba s hepatitisom E redka. Za preprečevanje okužbe so najučinkovitejši naslednji splošni preventivni ukrepi: (1) po uporabi stranišča, pred pripravo hrane si vedno temeljito umijte roke z milom in čisto vodo; (2) zobe si umivajte samo s pitno vodo; (3) uživanje samo dobro pečene/kuhane in pravkar pripravljene hrane; (4) uživanje zelenjave, ki je dobro oprana v pitni vodi; (5) pitje sanitarno neoporečne vode; (5) v komunalno neurejenih ali sumljivih okoljih pijte ustekleničeno vodo ali vodo prekuhajte in jo nato porabite v enem dnevu ter (6) dosledna uporaba kondoma pri spolnem stiku.