Ekstazi ali MDMA

28. januar 2013|Droge|Vrste drog

MDMA je entaktogena droga, ki povzroči občutke evforije, empatije in povezanosti z drugimi ljudmi.


MDMA
ecstasy, iks, bonbon, cukr, E, itd.


Posted Image Posted Image

Posted Image 


Osnove

MDMA je entaktogena droga, ki povzroči občutke evforije, empatije in povezanosti z drugimi ljudmi. Spada v razred fenetilaminov in amfetaminov. Je "univerzalna" droga, saj deluje tako stimulativno kot tudi psihadelično. Prav tako zmanjša občutek strahu. Najbolj tesno je povezana z elektronsko "rave" sceno, nekaj časa se je uporabljal tudi pri psihoterapiji (sedaj tečejo študije, ki bodo najbrž tovrstno uporabo ponovno obudile). MDMA se dobi ponavadi v obliki tablet (ecstasy) in kristalov (prahu). Lahko pa se nahaja tudi v kapsulah, itd.

Doziranje
Vse naslednje številke veljajo za peroralno uporabo. Za nizko dozo velja okoli 65mg. Srednja doza je nekje od 75-125mg. Za visoko dozo se šteje nekje 140mg+. Pomembno vlogo ima tudi telesna teža (manj kot imaš kilogramov, manjša je potrebna doza za enak učinek in obratno) ter posameznikov metabolizem.

Trajanje

Učinki trajajo nekje 3-5 ur. Uporabnik začuti učinke ponavadi nekje od 20-90 minut po zaužitju (odvisno od vsebine želodca, hitrosti prebave in presnove). Učinki se nato v 5-20 minutah stopnjujejo do vrhunca - tako imenovana faza "rush-a". Temu sledi plato, ki traja 2-3 ure. Potem pa sledi 1-2 ure spuščanja.

Posted Image

Učinki podrobneje

evforija
povečanje energije
občutek dobrega počutja
želja po komuniciranju z drugimi
lažje se pogovarjaš o subjektivno »težkih« temah
povečana empatija in občutek povezanosti z drugimi ljudmi
zmanjšanje živčnosti, agresije, jeze, ljubosumja, negotovosti
občutek notranjega miru
izboljšanje zaznave taktilnih dražljajev (objemanje, poljubljanje, ...)
izboljšanje zaznave slušnih dražljajev (»glasba ti teče po žilah«)
zmanjšano zaznavanje bolečine
želja po še, ko te začne spuščat
blage vidne halucinacije (redko)

razširjene zenice (midriaza)
povišana telesna temperatura (hipertermija)
povečano potenje
povišan pulz in krvni tlak
nehoteni ritmični gibi zrkel (nistagmus)
zamegljen vid
slabost in bruhanje
»zategovanje« - krč žvekalnih mišic (trizmus) in škrtanje z zobmi (bruksizem)
»ne moreš it lulat« (urinska retenca)
zmanjšan apetit
težave spanjem

motnje koncentracije
motnje kratkotrajnega spomina
vrtenje in izguba koordinacije gibanja
erektilna disfunkcija in težave doseganja orgazma
nenormalno znižana koncentracija natrija v krvni plazmi (hiponatriemija)
mišični krči
nemirnost in paranoja
psihotična epizoda
depresija
epileptični napad
možganski edem
vročinska kap
smrt

Način delovanja

Delovanje MDMA v človeškem telesu in možganih je zelo kompleksno in še ne popolnoma raziskano. MDMA deluje na sproščanje različnih živčnih prenašalcev (serotonin, dopamin, noradrenalin), poleg tega pa tudi direktno deluje na receptorje, ki se nahajajo na celicah (med drugim α2-adrenergične (adrenalin) in nekatere serotoninske (5HT)). Prav tako se vpleta v sproščanje različnih hormonov: oksitocin, antidiuretski hormon (ADH – ta je najbrž pomemben pri hiponatriemiji), itd.
Zakaj pride do vseh psihoaktivnih efektov, še ni znano. Najbolj znana razlaga se osredotoča na izpust serotonina (ta je najbrž potreben za večino efektov MDMA, k evforiji pa doprinese svoj del tudi dopaminski sistem). MDMA naj bi tudi stimuliral 5HT1A receptorje v hipotalamusu in s tem povzročil izpust oksitocina (odgovoren za določene socialne aspekte MDMA zadetosti). Nekaj doprinese tudi direktna stimulacija 5-HT2A receptorjev.
Noradrenergični sistem pa naj bi bil odgovoren za stimulativne efekte MDMA.
Zelo verjetno pa to še niso vsi deli celotne zgodbe.

hipotalamus: del možganov, z več funkcijami; ena izmed njih je povezava živčnega sistema z endokrinim sistemom
sinapsa: je stik med dvema živčnima celicama (nevronoma); vmes se nahaja sinaptična špranja
sinaptična špranja: majhen prostor med dvema nevronoma, kamor se sprosti živčni prenašalec
živčni prenašalec = nevrotransmiter: spojina, ki se sintetizira v presinaptičnem nevronu, hrani v sinaptičnih mešičkih, se sprosti ob vzburjenju živčnega končiča, z difuzijo prek sinapse doseže postsinaptično membrano, kjer po vezavi na receptor stimulira ali inhibira postsinaptično celico


Krat
ka zgodovina

Prvič ga sintetizira Merck-ov kemik Anton Köllisch leta 1912, na poti do substance, ki bi delovala pri preprečevanju krvavitve (hotel se je izogniti patentu konkurenčne družbe Bayer za hidrastinin). V letih 1953 in 1954 ameriška vojska dela poskuse na živalih, v katerih med drugim ugotovijo, da je manj toksičen kot MDA. Prvi objavljen znanstven članek o MDMA pa se je pojavil leta 1958 v Journal of the Pharmaceutical Society of Japan. Do leta 1970 se že pojavi rekreacijska uporaba, Alexandra Shulgina (takrat je bil predavatelj na University of California, Berkeley) pritegne, ko mu študentje poročajo o nenavadnih učinkih MDMA (enemu naj bi celo pomagal odpraviti jecljanje). Leta 1978 je obljavljen prvi članek, ki se posveča psihoaktivnim učinkom MDMA. V njem je bil MDMA primerjan z učinki konoplje ali  psilocibinskih gob, le da MDMA nima izrazitih halucinacij/iluzij. Prva uporaba v psihoterapevtske namene se pripisuje psihoterapevtu Leo Zeffu. V začetku 80. let se pojavi v nočnih klubih Dallasa, od tam pa se hitro razširi še drugod po ZDA ter doseže mainstream populacijo. Leta 1988 ga ameriška vlada permanentno uvrsti med prepovedane substance. Prva rekreacijska uporaba v Evropi se pojavi v poznih 80. letih. pod imenom "ecstasy". V letih 1994 do 1999 je bilo v ZDA 27 smrti povezanih z uporabo ecstasyja (vir: Substance Abuse and Mental Health Services Administration - SAMHSA).

Kombinacije

Zaradi možnih negativnih stranskih učinkov se mešanje odsvetuje!

MDMA + alkohol
poveča se verjetnost "blackouta"
MDMA + trava
Povečajo se psihadelični občutki (čutno zaznavanje, halucinacije itd.)
MDMA + amfetamin
Najljubša flešerska kombinacija, ker MDMA sam po sebi ne da dovolj energije.
MDMA + kokain
Kokain povozi pravi MDMA občutek.
MDMA + LSD (candyflip)
Trip postane bolj napluran in vizualen.
MDMA + gobe (hippyflip)
Kot pri večini psihadelikov je možnost za bad trip pri kombiniranju z MDMA izredno majhna. Bolj evforičen ter energičen trip.
Je pa zaradi zategovanja trip bolj naporen za telo. Če se ne pretirava pri doziranju, ponavadi ne pride do težav. Reporti uporabnikov so praviloma pozitivni.
MDMA + ketamin
Nekaterim je ta kombinacija všeč. Lahko pride do izgube ravnotežja, popolnoma drugačnega doživljanja telesa (občutka lebednja, plavanja)


Kaj
vse lahko vsebuje tableta ekstazija in kako lahko to preveriš?

Idealno vsebuje tableta ecstasyja MDMA (v primerni količni) + neaktivno polnilo. Tableta, pa lahko vsebuje tudi druge (psiho)aktivne/neaktivne snovi: MDxx, mCPP, PMA, 2C-B, metilon (bk-MDMA), kofein, amfetamin, lahko je brez psihoaktivnih substanc, itd.
Vsebnost MDMA v tableti variira od serije do serije, prav tako je vsebnost MDMA ponavadi variia tudi v sami seriji.
Tablete pridejo v različnih velikostih in barvah. Ponavadi imajo odtisnjen logotip. Nobena od teh lastnosti pa ti ne pove, kaj se nahaja v sami tableti (pozabi razne zgodbe o pikah na površini; tudi če je tableta enake velikosti, barve in logotipa, še ni nujno, da je notri ista substanca).

Brez laboratorija s primerno opremo ne moreš izvedeti, katere substance in koliko le-te (kvalitativna in kvantitativna analiza) se nahaja v tableti. Lahko pa na podlagi EZ testerjev (Marquis - najpogosteje uporabljen, Mandelin, Mecke) sklepaš. Ti testi se v prisotnosti določene substance obarvajo in ti s tem nakažejo, kaj naj bi bilo v tableti (kvalitativna analiza). V pomoč so ti tudi reporti drugih uporabnikov.

V DrogArt info točki lahko kupiš EZ testerje.

Shra
njevanje

MDMA je zelo stabilna molekula. Najboljši način shranjevanja je v suhem, hladnem in temnem prostoru (kristali, tablete). Brez problema se ga lahko shrani tudi v predal, samo da ni prevroče in ni vlažno. Na ta način shranjen MDMA bo najbrž zdržal dlje kot ti, ki to bereš.

MDM
A in zdravila

Če si boln, se odsvetuje uporaba katerekoli droge, prav tako to velja za mešanje katerkoli droge z zdravili. Poleg tega da si boln, je problem tudi, da interakcije zdravil z MDMA niso raziskane (velja to tako za antibiotike kot za kaj drugega). Presnova zdravil zna bit zelo komplicirana in dostikrat nejasna, to pa velja tudi za MDMA.

MDMA se deloma presnavlja tudi čez družino encimov citokrom P450 (CYP450). Omenja se dva encima: CYP2D6 in CYP3A4 (ta je dosti bolj pomemben; naj bi metaboliziral čez polovico zdravil, ki so na voljo na trgu).


P
risotnost MDMA v telesu

Razpolovna doba 100 mg MDMA je 8,96h (+/- 2,27h)*.
Pri testiranju (npr. strokovni pregled) se lahko detektira metabolite MDMA v urini v povprečju do 72h (pri intenzivnejši uporabi tudi do 5 dni). To je približno enako kot pri amfetaminu. Poudariti pa je treba, da je zadeva odvisna tudi od načina testiranja vzorca. V vzorcu las lahko najdemo sledove uporabe do 90 dni.

* de la Torre R. Farré M. Roset PN. et al. Pharmacology of MDMA in humans. Ann N Y Acad Sci. 2000 Sep; 914:225-37.



Viri

Originalna tema na www.bluelight.ru
CYP3A4 - wikipedia
CYP2D6 - wikipedia
PubMed
Flockhart DA. Drug Interactions: Cytochrome P450 Drug Interaction Table 5.0
Drug interactions due to cytochrome P450

DA povezave

Kateri ekstaziji zadnje čase krožijo pri nas?
Antibiotiki in MDMA
Hramba fenetilaminov
MDMA izomere
Predavanje: MDMA v psihoterapiji
MDMA Prvič
candyflipping :) LSD+MDMA
MDMA high (debata o doživljanju pravega MDMA feelinga ; nekaj tudi o izomerah)
Report !!veteranov!! konzumiranja ekstazija

Zunanje povezave

Erowid MDMA (ecstasy)
Wikipedia ENG MDMA
Bluelight Ecstasy Discussion forum
Drugs Forum Ecstasy & MDMA forum
MAPS MDMA research
Pill Reports ecstasy pill testing





Povezane vsebine

Droge - Mit #11: Od ene tabletke ekstazija ne moreš umreti.

28.5.2013Kot vsaka psihoaktivna substanca ima tudi ekstazi oz. MDMA svoje stranske učinke in vpliva na naše telo in njegovo delovanje, v nekaterih primerih...

Droge - Neželjene psihične posledice uporabe drog

25.1.2013Vsak izmed vas je sigurno že slišal zgodbo, kako človek, ki je na tripu, lahko misli, da je pomaranča, in se olupi ali pa kako dilerji dajejo LSD...

Droge - Najpogostejše težave in kako ukrepati

25.1.2013Ob zaužitju drog lahko pride do določenih zdravstvenih težav, od katerih se nekatere lahko končajo tudi s smrtjo. Zelo pomembno je te težave...

Droge - MDMA in antibiotiki

25.1.2013Ljudje velikokrat sprašujejo, če lahko vzamejo droge, ko jemljejo antibiotike in osebno jim to vedno odsvetujem. To storim predvsem zato, ker...

Droge - Ekstazi kot zdravilo

28.1.2013Učinki ekstazija in zgodovina njegove uporabe sta zelo zanimivi temi in le malokdo se vpraša kako je prišlo do njegovega nastanka in...

Droge - Etil-katinon

20.3.2013Etil-katinon je zelo slabo raziskana snov, saj obstaja le omejeno število raziskav na živalih.

Droge - EZ tester in testiranje psihoaktivnih substanc

5.3.2014V prostorih DA info točke lahko kupiš EZ test za enkratno uporabo, ki omogoča hitro kvalitativno (preliminarno) določevanje različnih...

Droge - Mit #13: Primesi v kokainu so neškodljive, dodajajo jih predvsem zaradi povečanja mase (in zaslužka).

26.6.2013Kokainu (in tudi drugim drogam) dodajajo različne primesi, tako tiste neaktivne, ki so načeloma neškodljive, kot tudi farmakološko aktivne.

Droge - MDMA v obliki kristalov

6.1.2015V zadnjem času se pri nas pojavlja vedno več MDMA-ja v kristalih in s tem tudi predoziranj, ki so posledica neozaveščene uporabe.