Najpogostejše težave in kako ukrepati


Ob zaužitju drog lahko pride do določenih zdravstvenih težav, od katerih se nekatere lahko končajo tudi s smrtjo. Zelo pomembno je te težave pravočasno prepoznati in pravilno ukrepati, saj lahko s tem komu rešimo življenje.


Pregretje in vročinski udar

Zaradi samega učinka poživil (ekstazi, spid, kokain) in seveda zaradi aktivnega plesanja v vročem in slabo zračenem prostoru pride do zvišanja telesne temperature. Normalna telesna temperatura je nekje med 36,6 in 37 stopinjami Celzija, pri vročinskem udaru pa se temperatura dvigne krepko čez 40 stopinj Celzija, kar je za telo lahko usodno.

Mehanizem nastanka vročinskega udara:

V telesu imamo mehanizme za uravnavanje telesne temperature. Telo skuša s temi mehanizmi temperaturo ves čas vzdrževati v mejah normale. Če se pri telesnem naporu telo začne ogrevati, se sprožijo mehanizmi za ohlajanje telesa (npr. potenje), ki po določenem času znižajo telesno temperaturo nazaj na normalno vrednost. Če ti mehanizmi ne morejo zadovoljivo opravljati svoje naloge, lahko pride do vročinskega udara, ki je smrtno nevaren. Temperatura telesa se začne nekontrolirano dvigovati, kar privede do raznih zapletov, kot so odpoved ledvic in drugih organov, odpoved srca in splošno, nekontrolirano strjevanje krvi. Zelo pomembna je zgodnja razpoznava znakov grozečega vročinskega udara, kajti ko se vročinski udar že razvije, mnogokrat ne pomaga niti zdravnik z vsemi aparati, znanjem in tehnologijo, ki so mu na voljo.
Vročinski udar je smrtno nevarno stanje, ki se ga da preprečiti z določenimi varnostnimi ukrepi, zgodnjo razpoznavo znakov in s hitrim ukrepanjem.

Ukrepi za zmanjšanje nevarnosti za nastanek vročinskega udara:

- abstinenca (neuporaba drog);
- vnos zadostne količine tekočine (priporoča se največ pol litra tekočine na uro, tekočina pa naj po možnosti ne bo voda, ampak napitek, ki vsebuje tudi soli – razlago glej pod točko Možganski edem);

- redni premori med plesom ter počitek v hladnem in mirnem prostoru;

- hladna in zračna oblačila brez pokrival, saj prek glave telo izgublja veliko toplote.

Znaki nastajajočega vročinskega udara:

- mrzlica;
- ježenje kože;
- vrtenje v glavi;

- rdeča, topla in suha koža, ki kaže na prenehanje potenja;
- krči (predvsem v nogah) zaradi zvišane telesne temperature in dehidracije, imenovani tudi vročinski krči;

- težave pri uriniranju (urin je temne barve ali pa je uriniranje oteženo);

- zmedenost ali celo nezavest.

Kako ukrepamo ob vročinskem udaru:

Če pri prizadetem opaziš vsaj dva izmed teh znakov, ne odlašaj, saj mu lahko s pravilnim ukrepanjem rešiš življenje! Pri vročinskem udaru je najpomembnejše takojšnje kontaktiranje reševalne ekipe in takojšnje ohlajanje! Pokliči rešilca (tel. številka 112), spravi prizadetega na čim bolj miren in hladen kraj ter ga takoj začni ohlajati! Osebo ohlajamo z mlačno (ne mrzlo!) vodo po celem telesu ter vanj pihamo zrak ali ga hladimo s pomočjo ledu, ki ga damo pod pazduho ali na vrat, kjer so večje žile. Nikakor pa ledu ne dajemo na roke ali noge ali osebe hladimo z mrzlo vodo, saj bo takrat telo reagiralo kot da mu je mraz - s tresenjem, kar bo sprožilo še dodatno ogrevanje telesa.


Oteklina možganov (možganski edem)
Oteklina možganov je možna smrtonosna posledica zaužitja ekstazija ali drugih poživil. Nastane zaradi pretiranega vnosa vode v telo in lahko povzroči hude, nepopravljive okvare možganov, neredko pa tudi smrt.

Mehanizem nastanka otekline možganov:

Pri nastanku možganskega edema gre za dva, med seboj povezana mehanizma: telo ima kot za vse druge stvari, tudi za uravnavanje količine vode, zelo prefinjene mehanizme. Ti mehanizmi skrbijo za to, da je vode v telesu vedno ravno prav. Glavna snov, ki skrbi za to je hormon z imenom Anti Diuretski Hormon (na kratko ADH). Ko pijemo premalo, se sprošča več ADHja, ki povzroči, da se voda iz telesa ne odvaja (lulamo močno koncentriran urin) in sproži občutek žeje. Če je vode preveč, se zgodi ravno obratno.
Pri nastanku možganskega edema pa pride do porušenega ravnovesja v izločanju ADH. Čeprav človek v telo vnaša veliko vode, se v nasprotju z logično posledico, izloča veliko ADH. To ima za posledico še večje zadrževanje vode v telesu. Kaže, da je za porušen metabolizem ADH odgovoren nek metabolit (presnovni produkt) MDMAja. Zadeva pa je še precej neraziskana, zato se ne ve zakaj natanko pri določenih posameznikih do tega pride, pri drugih pa ne.
Vemo le, da so temu bolj izpostavljena dekleta in da doza MDMAja ni odločilna. Do možganskega edema lahko torej pride že pri zelo nizkih količinah MDMA (že polovička tabletke je lahko za občutljivega posameznika, usodna).
Ker se v telesu oziroma zunajcelični tekočini zadržuje preveč vode, telo pa skuša to uravnovesiti, začne voda vdirati v celice. To se zgodi po načelu osmoze, saj želi telo, s svojimi mehanizmi vzdrževati konstanten tlak prek celične membrane, ki je pogojen z razliko koncentracij natrija zunaj in znotraj celice. Ker voda vdre v celico, se ta napihne, posledično se napihnejo tudi tkiva. To povečanje pa je za možgane zelo kritično, ker se možgani, ki so obdani s trdo lobanjo, ne morejo nenadzorovano širiti. Možgani postanejo preveliki za lobanjo, zato pride do zvišanja pritiska v lobanji in nepopravljivih okvar možganov.

Druga stvar, ki še pripomore k nastanku možganskega edema je izguba vode in soli s potenjem. Ko plešemo ali se kako drugače aktivno gibamo, se telo ogreva, s potenjem pa toploto izgublja. Pot je sestavljen iz vode in soli, torej telo s potenjem izgublja te snovi. Zato mu jih je treba vračati. Težave se pojavijo, če telesu vračamo samo vodo, soli pa ne. V telesu pride do pomanjkanja soli in nekakšnega "razredčenja" krvi. To še prispeva k relativno večji količini vode in manjši koncentraciji soli v zunajceličnem prostoru in prej opisano stanje še poslabša.

Ukrepi za preprečevanje možganskega edema:
- abstinenca (neuporaba drog);
- pitje pijač, ki vsebujejo 1,5 do 3,5 g soli (natrija) na liter tekočine. S takšnimi pijačami telesu vračamo vodo in soli, ki jih je s potenjem izgubilo. Najboljša je priprava napitkov iz vode in praškov, saj si lahko tako natančno izračunate vsebnost soli v tekočini. Napitki, ki se prodajajo kot izotonični napitki, vsebujejo mnogo premalo soli;
- vnos (ne več kot) pol litra tekočine na uro, če ves čas plešeš, če ne plešeš, še manj;

- če pijete vodo (in ne napitkov, ki vsebujejo tudi soli), je treba nujno vsake pol ure pojesti kaj slanega (krekerji, čips, sol ...) in spiti največ pol litra vode na uro ob intenzivnem plesanju.
Znaki, po katerih spoznamo oteklino možganov:
 krči, bruhanje, zmedenost, nezavest.

Kako ukrepamo ob možganskem edemu:

Ob znakih, ki kažejo na oteklino možganov, je zelo pomembno, da takoj poiščemo zdravniško pomoč in do prihoda reševalne ekipe prizadetemu ne damo ničesar piti. Na prvi pogled so si znaki grozečega vročinskega udara, dehidracije in otekline možganov zelo podobni. Vsa ta tri stanja pa so lahko smrtna in zato je hitro in pravilno ukrepanje izredno pomembno.


Odpoved srca
Odpoved srca je lahko neposredna posledica poživljajočih učinkov droge (ekstazi, spid, kokain), ali pa je posledica kombinacije droge in velike telesne aktivnosti (plesanje) ter zvišane telesne temperature. Tveganje je večje za osebe, ki imajo ali pa so prebolele bolezni srca (vnetje srčne mišice, prirojene srčne napake …), saj je pri teh osebah verjetnost, da bo prišlo do motenj srčnega ritma in odpovedi srca, zelo velika. Te bolezni so lahko tudi tihe, torej se ne kažejo na zunaj in človek sploh ne ve, da je bolan.

Kako ukrepamo ob odpovedi srca:

Če prizadetemu močno in nekontrolirano razbija srce in če to ne preneha po umiritvi, ali pa če ga boli v prsih, je treba takoj poklicati rešilca.


Srčni infarkt
Kokain povzroča nenadna skrčenja žil, ki prehranjujejo srčno mišico, poveča tvorbo krvnih strdkov in zviša krvni tlak. Posledica teh dejavnikov je lahko srčni infarkt.
Znaki, po katerih spoznamo srčni infarkt:
- bolečine v prsih, ki se širijo v roke ali vrat in so močnejše ob telesni aktivnosti;
- bolečine v žlički;
- tiščanje v prsih;
- nezavest.
Težave, ki kažejo na srčni infarkt, se lahko pojavijo tudi dan ali nekaj dni po uporabi kokaina.

Kako ukrepamo ob srčnem infarktu:

Ob znakih, ki kažejo na srčni infarkt, je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč, saj je to lahko smrtno stanje.


Možganska kap

Zaradi zvišanja krvnega tlaka in povečane tvorbe krvnih strdkov, kar je posledica zaužitja poživil (ekstazi, spid, kokain), lahko pride do možganske kapi.
Znaki, po katerih spoznamo možgansko kap:
 omotica, glavobol, zmedenost, motnje gibanja.
Kako ukrepamo:


Ob znakih, ki kažejo na možgansko kap, je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč, saj je to lahko smrtno stanje.


Odpoved ledvic
Ledvice lahko odpovejo naenkrat ali pa postopoma, ob zelo pogostem obiskovanju partijev. Ponavadi je odpoved ledvic posledica kombinacije aktivnega, dolgotrajnega plesanja in zvišane telesne temperature.

Do odpovedi ledvic pride, ker krvni tlak zaradi dehidracije tako močno pade, da prekrvavitev in prehrana ledvic nista več ustrezni ter tkivo odmre.
Nevarni za odpoved ledvic so tudi presnovni produkti mišičnih vlaken, ki razpadajo zaradi vročine in intenzivnega plesanja.
Nevarno je tudi močno zvišanje telesne temperature – vročinski udar. Prek določenih mehanizmov pride do vsesplošnega strjevanja krvi. V žilah se tvorijo krvni strdki, ki zamašijo ledvične žilice in posledica je odmiranje ledvic.

Znaki grozeče odpovedi ledvic so:
temen urin, bolečine v spodnjem predelu hrbta, težave pri uriniranju, zmedenost, nezavest.

Kako ukrepamo ob odpovedi ledvic:
Ob znakih, ki kažejo na odpoved ledvic, je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč, saj je to lahko smrtno stanje.


Zastoj dihanja

Zastoj dihanja je stanje, pri katerem je izredno pomembna takojšnja in pravilna prva pomoč. Ker človek ne diha, ne dobiva v telo kisika, ki je nujno potreben za življenje. Zato moramo ob prenehanju dihanja mi spraviti kisik v telo nezavestnega. Do zastoja dihanja pride pri predoziranju s heroinom ali kokainom ter pri oteklini možganov.

Kako ukrepamo ob zastoju dihanja:

Če človek ne diha, ga je treba takoj začeti oživljati, ostale prisotne pa prositi, da pokličejo rešilca. Postopek je natančneje opisan v poglavju o prvi pomoči.


Napadi strahu in panike

Takšni napadi so na partijih in ob zaužitju droge zelo pogosti. Človek ne pričakuje močnega učinka droge in se prestraši. Zgrabi ga panika, kar stanje samo poslabša. Pomembno je človeka odstraniti iz hrupa in ga odpeljati v hladen, miren prostor ter ga pomiriti s "talk down" metodami. Pomembno je razlikovanje panične reakcije od hujših in smrtno nevarnih zapletov (vročinski udar, oteklina možganov), ki pa so si lahko zelo podobni.

 





Povezane vsebine

Novice - Povečan pojav uporabe GHB med uporabniki drog v Sloveniji

24.6.2013Obvestilo Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih PAS: Združenje DrogArt in Center za zastrupitve Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana...

Droge - Mit #11: Od ene tabletke ekstazija ne moreš umreti.

28.5.2013Kot vsaka psihoaktivna substanca ima tudi ekstazi oz. MDMA svoje stranske učinke in vpliva na naše telo in njegovo delovanje, v nekaterih primerih...

Droge - Prva pomoč

25.1.2013Pri vseh stanjih, ki potrebujejo prvo pomoč je zelo pomembno, da človeka nemudoma odpeljemo na miren in hladen prostor, saj se že s tem, ko ga...

Droge - Kokain

28.1.2013Kokain je polsintetični alkaloid, ki ga pridobivajo iz listov koke.

Droge - Metamfetamin

28.1.2013Metamfetamin je malce spremenjen amfetamin.

Droge - Ekstazi ali MDMA

28.1.2013MDMA je entaktogena droga, ki povzroči občutke evforije, empatije in povezanosti z drugimi ljudmi.

Droge - Spid - amfetamin

1.2.2013Spid je poživilo, ki pospeši normalno delovanje telesa in poveča budnost. Na trgu se najpogosteje prodaja v obliki amfetamin sulfata.

Droge - GHB in GBL

20.3.2013Po učinkih sta nekoliko podobni MDMAju, zato je njuno poulično ime tekoči ekstazi. GHB je največkrat v tekoči obliki, brez vonja in rahlo...

Droge - Heroin

29.3.2013Heroin spada v skupino opioidov, po klasifikaciji analgetikov za lajšanje hudih bolečin.